Detajli, ki oživijo vasico.

Izbira imena za vasico, ki naj bi ležala med hribovjem, mi je vzela kar nekaj dni razmisleka. Želel sem ustvariti nekaj posebnega, edinstvenega. Preučil sem številna angleška imena krajev, a nikakor nisem želel uporabiti imena, ki že obstaja v resničnem svetu. Nato se mi je, kot strela z jasnega, porodila zamisel: Nickov dol. Kot bi mignil, je bila vasica poimenovana. Sledilo pa je vprašanje: kakšna naj bo ta vasica? Koliko prebivalcev naj šteje? Ta vprašanja so mi dolgo odmevala v mislih, a sem se odločil, da ne bom preveč razmišljal. Pustil sem, da zgodba sama oblikuje vasico.
Začel sem pisati, sprva preprosto, a sčasoma vedno bolj poglobljeno in odločeno. Ko Gabriel, ranjen in zdelan, pripešači po globokem snegu skoraj do zadnje hiše, v kateri prebiva najstarejša krajanka, pravljičarka Gretha, ga prestrežejo domačini, ki so mu bili na sledi. Vasica se nato razkriva kot tipična gorska vasica, bolj kot ne prepuščena sama sebi, odmaknjena od večjih mest. Kljub temu je njeno središče polno življenja, še posebej v času božiča. Gabriel in njegov najboljši prijatelj Casper se kmalu znajdeta na glavnem trgu, kjer vladata živahno vzdušje in praznična obsedenost z božičnim okraševanjem. V središču trga kraljuje mogočna jelka, ki na daleč oznanja, da je prišel najbolj čaroben čas v letu. Fanta se odpravita v krčmo Pri jelenčku, ki po svoji okrašenosti nikakor ne zaostaja za drugimi objekti v vasi. Trg ponuja še eno krčmo in več drugih stavb, med katerimi prevladujejo stanovanjske hiše. Namenoma nisem umestil prodajalne v samo središče, prav tako ni avtomobilov – ti so parkirani daleč od trga, da ne motijo miru in vzdušja, ki ga krajani tako cenijo.

Šola se v zgodbi pojavi šele v tretjem poglavju. Stoji tik ob izhodu iz doline in je preprosta pritlična zgradba, raztegnjena po širšem območju. Že kmalu postane eden ključnih krajev dogajanja. Blizu šole je še zdravstveni dom, majhen objekt, namenjen zgolj osnovnim zdravstvenim storitvam. Operacij in zahtevnejših posegov tam ne izvajajo. Hiše v vasici so majhne, grajene po vzoru tradicionalnih avstrijskih gorskih hiš, a s strešnimi nakloni, ki niso tako strmi. Vse so družinske hiše brez nadstropij, le z urejenimi podstrešnimi prostori. Okoli vasice se razprostira gost gozd, ki jo ščiti pred zunanjim svetom. Na severu vodi pot do velikega ledeniškega jezera, ki ima prav poseben pomen za krajane. Nepogrešljiv del vasice pa je tudi Grajski grič – hrib, kjer je nekoč stal mogočen grad, zdaj pa ostajajo le njegove skrivnostne razvaline.
Kaj menite o takšnih majhnih, osamljenih gorskih vaseh v literaturi?

Trg Nickovega Dola │FOTO: Vizualizacija: OpenAI